BMWstories: Potep od srbskih čevapčičev do slovenske poroke

Zgodnja jutranja ura, budilka me zbudi že ob 4:00. Sprva jo ves nejevoljen ugasnem in se poskušam zavesti, zakaj me slednja skuša postaviti na noge ob tej nemogoči uri. Spomini se počasi vrnejo in dajo povsem nov zagon. Napočil je namreč čas, ko odhajam na lepše. Odhajam v Srbijo, a še bolj me veseli misel, da me namesto moje sicer stare, a zelo varčne (4,5 l/100 km) Škode Fabie pred hišo čaka prenovljen model serije 3 z oznako 318d xDrive. V trenutnku, ko se tega zavem, sem že poln energije in začnem priganjati punco ter sestro, zaradi katere sploh odhajamo v Bečej blizu Novega Sada. Naslednji dan ima namreč pomembno violinsko tekmovanje, meni pa se po glavi prepletajo misli o vožnji po čudovitem srbskem podeželju mimo prostranih polj in travnikov… Ob zgodnji jutranji kavi se predramim iz sanjarjenja in se raje predam pravim ter pristnim užitkom.

V jutranjem polmraku sedem v še po novem dišečo notranjost in se zmrazim ob prijetnem hladu črnega usnja, ki se znajde pod mojim telesom. Pritisnem gumb za zagon motorja in ob prijetnem rohnenju motorja ter misli na prihajajoče dogodivščine me kar spreleti. Zase in za punco poskrbim s pritiskom na gumb za gretje sprednjih sedežev, v prtljažnik postavimo še nekaj potrebne prtljage in se končno odpravimo dogodivščinam naproti.

Z USB ključka nas spremlja prijetna glasba, ki ob spoznanju o kvaliteti zvočnega sistema hitro preide v bolj udarno in energije polno. Takrat me v polnosti obdajo prijetna občutja, saj s pomočjo tempomata, odlične glasbe, toplega, tesno prilegajočega sedeža, gladko drsimo po slovenski avtocesti in nepričakovano hitro (zamudili smo namreč zadnjo slovensko OMV bencinsko črpalko in brezplačno kavo!) pridemo na mejni prehod s hrvaško – Obrežje. Nekaj sumničavih pogledov carinikov in že smo na pohvale vredni hrvaški avtocesti. No, peklensko dragi (18 € v eno smer), a odlični. Na prvem primernem postajališču čez mejo se ustavimo, da si privoščimo zajtrk in takrat prvič opazim, kako najbolj zgodni, ki odhajajo v službo, opazujejo to bavarsko »čudo«. Bil sem mnenja, da je glede na dolgo prisotnost serije 3 na trgu slednja že iz mode, a sem se očitno motil. Od treh mimoidočih so si jo prav vsi rade volje ogledali, vključno s prodajalcem na bencinski črpalki, ki iz nje skoraj ni mogel utrgati pogleda.

Pot se je nadaljevala po dolgi in nato že dolgočasni avtocesti, iz »polsna« pa me je predramila šele bližina srbsko-hrvaškega mejnega prehoda. Brez večjih zastojev in zapletov smo prišli do okenca, kjer si je prijazni carinik dodobra ogledal biserno belo lepotico in njene potnike, preveril, če imamo kaj za prijaviti in nas s prijaznim »Prijatno!« pospremil v Srbijo. No, tukaj pa se je budnica šele začela. Po razvajanju na odlični hrvaški avtocesti nas je takoj po mejnem prehodu pričakalo ropotajoče, skakajoče in nič kaj prijetno presenečenje – resnično luknjasta in načeta cesta, ki nas je spremljala praktično čez večino preostalega potovanja skozi to državo. Pot nas je končno pripeljala iz avtoceste v mesto Novi Sad, srbsko mesto z veliko prometa in mnogimi opazovalci, ki so odobravajoče spremljali belega žrebca. Seveda brez problemov ni šlo, zato smo morali zaviti še v velik nakupovalni center po najlonke za nastop. Na velikem parkirišču pa me je prešinilo, da bi lahko preizkusil funkcijo samodejnega parkiranja. Ko je avtomobil zaznal prazno parkirno mesto, me je na to opozoril in že v naslednjem trenutku sem se vzvratno peljal z dvignjenima rokama, volan pa se je hitro vrtel in popravljal položaj avtomobila. Še en popravek naprej in že je bil perfektno poravnan – perfektno glede na sosednji avtomobil.

Po končanih opravkih smo odšli do hotela, kjer je naš prihod spet vzbudil veliko pozornosti, kar me je zabavalo, hkrati pa tudi presenečalo. Tako v mestih kot v vaseh so namreč ob prisotnosti čudovitega avtomobila vsi prenehali z delom, obnemeli in le strmeli. Verjetno so prenovljena sprednja LED svetila vzbudila toliko pozornosti, saj avtomobil vizualno razširijo. Kakorkoli, po udobni namestitvi smo odšli v mesto na zasluženo pozno balkansko kosilo, kjer brez čevapčičev seveda ni šlo. Kot se spodobi, smo si po kosilu in dolgi vožnji privoščili kratek počitek. Sestra je še malo povadila za naslednji dan, jaz pa sem z balkona opazoval okolico, mimoidoče in belega bavarca.

Dan se je nagnil  v noč, kar je naznanilo srbsko večerjo in po napornem dnevu težko pričakovan spanec. A vse od nastanitve v hotel sem le stežka zatisnil oko, saj mi vpadljivost avtomobila ni in ni dala miru. Bo zjutraj avtomobil še na parkirišču? Bo na ozkih parkirnih mestih preživel brez prask, udrtin in drugih nezgod? Na srečo je beli lepotec v vsej lepoti tudi zjutraj razveseljeval mimoidoče v povsem brezhibnem stanju. Po obilnem zajtrku smo se podali do bližnjega srednjeveškega in zelo blatnega mesteca Bečej, kjer je potekalo veliko glasbeno tekmovanje. Sestra je odigrala odlično, rezultat pa naj bi izvedela šele naslednji dan. To je za nas pomenilo odhod v domovino. Na poti smo se ustavili le še na kosilu, kjer sem tokrat preizkusil bočno parkiranje. Osupel nad natančnostjo sem spoznal, da so BMW-jevi »možgani« tako natančni, da so avtomobil parkirali le kakšen milimeter od robnika!

Končno smo se napotili domov, saj nas je že naslednji dan čakala bratova poroka. Izbral sem bolj dinamično in zanimivo regionalno pot, ki je bila zaradi slabega vremena nekoliko manj atraktivna. Vožnja je potekala brez zapletov, na poti proti domu mi je še vedno pomagal tempomat, avtomatsko preklapljanje dolgih svetil in navigacija, ki nas je skozi Srbijo spet pripeljala na odlične hrvaške ceste. Šele v bližini slovenskega mejnega prehoda sem moral nujno poiskati bencinsko črpalko in napolniti rezervoar. Takrat me je presenetilo stanje vozila, ki je bilo zaradi mrčesa povsem odeto v male črne packe in zavedel sem se, zakaj je še tako lepa biserno bela barva lahko zelo moteča. Do doma je pot potekala brez zapletov, ob ravno pravem času mi je pametni računalnik ponudil postanek in izbiro bližnjega počivališča, ki sem ga zaradi blage utrujenosti tudi izkoristil. Dogodivščina se je zaključila, ko smo ob 1:00 zjutraj zapeljali na domače dvorišče, kjer so prijatelji ravno pospravili po postavljanju mlaja.

Že naslednji dan je napočil velik dan, poroka brata, kjer je svojo vlogo odigrala tudi »trojka«. Odeta v mašnje se je postavila ob bok najprestižnejši in najnovejši Škodi Superb in nase vabila poželjive poglede. Poleg neveste je bila tudi bela lepotica na štirih kolesih deležna laskavih komplimentov na račun njene lepote. »Ej, kaj je to za ena lepotička?«, »Opa, tale bemfa pa dobr zgleda!« Serija 3 s Sport paketom, 19-palčnimi platišči in biserno belo Mineral White barvo je vsekakor čudovit avtomobil. Tako čudovit, da je bil po poroki določen za vozilo, ki je vse svate v koloni vodilo do gostišča, kjer se je dolgo v noč nadaljevalo poročno slavje.

Že pred dejanskim odhodom v Srbijo sem se odločil, da se bom trudil voziti karseda varčno in s polnim rezervoarjem goriva prevoziti čim več kilometrov. Zanimalo me je namreč, koliko kilometrov lahko prevozi 2,0-litrski, 150 konjski, 1575 kilogramov težak avtomobil s 6-stopenjskim ročnim menjalnikom in štirikolesnim pogonom v primerjavi z mojih malim dizelskim trivaljnikom. Govora je seveda o že prej omenjeni Škodi Fabii, ki iz 1,4-litrskega TDI motorja iztisne natanko pol manj (75) konjskih moči ter tehta skoraj peresno lahkih 1130 kilogramov. In rezultat? Kljub temu, da imata oba približno enako velike rezervoarje, je BMW presenetil s svojim relativno velikim dosegom, saj je s polnim tankom goriva prevozil 1100 kilometrov, mala, lahka in precej šibkejša Fabia pa jih z isto količino prevozi 1200. Ob navdušenem varčevanju sem nenehno spremljal dodatne kilometre, ki so se mi v ECO PRO načinu pridno nabirali na prikazovalniku pred menoj. Na celotnem, dobrih 1200 kilometrov dolgem potovanju sem torej z zelo ekološko in umirjeno vožnjo prihranil za kar 130 kilometrov goriva in si priboril povprečno porabo 5,1 l/100 km, kar glede na vse našteto sploh ni slabo.

BMW 318d xDrive, hvala za prijetno in udobno potovanje, od srbske dogodivščine do poročnega slavja.