Zelo z veseljem pričakujem svoj novi električni BMW i3. Za objektivno novinarsko izjavo, moram poudariti dejstvo, da ga še zmeraj nisem dobil, čeprav naj bi ga do sedaj že imel v rokah. Verjetno ga še ni, ker se polni nekje na poti iz Nemčije. Ampak vseeno sem poln pričakovanj. Zakaj? Zakaj bi nekdo doživljal neprespane noči […]

Zelo z veseljem pričakujem svoj novi električni BMW i3. Za objektivno novinarsko izjavo, moram poudariti dejstvo, da ga še zmeraj nisem dobil, čeprav naj bi ga do sedaj že imel v rokah. Verjetno ga še ni, ker se polni nekje na poti iz Nemčije.

Ampak vseeno sem poln pričakovanj. Zakaj? Zakaj bi nekdo doživljal neprespane noči zaradi avtomobila, ki me bo travmatiziral z novim sindromom anksioznosti zaradi kratkega dosega baterije, kar je dejansko vljudno povedano, da je to prava baterijska tiranija. Zakaj bi z veseljem pričakoval brenčanje naokoli v precenjenem bavarcu na baterijsko napajanje s klimatsko napravo? Po tem, ko sem vozil vsemogočni La Ferrari – avtomobil, ki izkorišča čudež električne energije na zelo pameten in trajnosten način. To je nekaj, kar še meni ni jasno.

james_may_bmw_i3

Nekaj ljudi je že izrazilo mnenje, da nekomu, ki dela za Top Gear ne pomaga veliko, da kupi okolju prijazen električen avtomobil. Po drugi strani pa, kdo je rekel da hočem okolju prijazen avtomobil? Nisem zainteresiran v ekologijo, kupil sem ga zato, ker sem navdušenec nad avtomobili, in res ne bom bolje spal, če bom vedel, da je Nick Clegg zadovoljen z mano. Ravno nasprotno, če sem odkrit. Še zmeraj pa to ne razjasni, zakaj se vozila tako veselim.

Nekdo je na Twitterju imel težave glede moje izjave, da sem avtomobilistični navdušenec, češ, da če bi bil pravi, bi kupil nekaj, kar med vožnjo vzbuja strast. Torej, glejte. Glede avtomobilov si lahko navdušen na več različnih načinov. Ljubim superavtomobile, všeč pa mi je tudi Rolls-Royce Ghost zaradi svoje vedrine in občutka nenavezanosti. Tiho, kot šepet, električni avtomobil lahko izpostavi nov vidik na to stvar, ki ji pravite “užitek v vožnji”.

To sem že povedal prej, ampak električni avtomobil je dejansko javni eksperiment in navdušen sem, da lahko sodelujem v njem. Ampak s tem, da rečem to, nikoli nisem z veseljem sodeloval v šolskem kemijskem laboratoriju. Zato tudi to ni razlog, da se veselim tega vozila.

james-may-wants-a-range-extended-bmw-i3-81805_1

Zanimivo je dejstvo, da električni avtomobil obstaja skoraj tako dolgo, kot sam avtomobil. Celo v obdobju mojega obstoja je bil prisoten nekje na stranskem tiru v obliki dostavnih vozil mleka in ostalih dobrot. Ampak nikoli nisem niti za trenutek pomislil, da bi imel kaj takšnega tudi sam.

Kar naenkrat je električni avtomobil postal “kul”. Zakaj? Najbrž zato, ker je okoljska pretveza povzročila modno muho. Vožnja električnega avtomobila pomeni aktivno spreminjanje okolja, ki ga želimo videti v svetu, ali karkoli že želijo “Hipsterji” povedati. To so tisti, ki se vozijo okoli v popolni tišini in podirajo nič hudega sluteče pešce. Lastništvo električnega avtomobila te umesti v del družbe, ki sprejema spremembe, namesto da bi se jim upirali. To je tista zlata sredina, in to sem tudi jaz.

Vendar tukaj je še nekaj drugega. Desetletja je električni avtomobil bil preprosto – avto, ki ga poganja nekoristna baterija in elektromotor, vendar v vsakem drugem pogledu je bil kot vsak drug avto. Edina druga stvar, kdo jo je kdo kdaj napolnil je bila zobna ščetka. Sedaj, naprimer, polnimo vse, celo sesalce, zato je to postalo nekaj vsakdanjega. Tudi polnjenje avtomobila je postalo del kulture, ki spodbuja povezanost, celotna ideja ni samo elektrika, glavni akterji so namreč inteligentne naprave.

Da postavimo razlago v drugo perspektivo, električno vozilo je bilo včasih, kot Richard Hammond. Dal si mu nekaj pečenega fižola in že je nadaljeval dan, kot katerikoli drug Birghminčan. Sedaj je bolj kot Profesor Brian Cox. Ponudiš mu eksotična francoska vina, in že razlaga zgodbe o kvantni fiziki.

jamesmayi3

Sedaj sem spoznal, o čem dejansko gre. Tako sem žalosten, da i3 še ni pri meni, da spim z obrazcem naročilnice, ki jo imam zraven moje postelje in, ko sem gledal nanj včeraj zvečer, sem opazil, da sem namesto oblikovnih dodatkov in aluminijastih platišč porabil ves svoj denar za stvari, kot je navigacija, različni asistenti, povezljivost z internetom, infotainment sistem, združljivost pametnega telefona, in tako naprej in tako naprej. Lahko igram Battleships v prometnem zastoju in gledam YouTube video posnetke v zasebnosti lastnega avtomobila.

Zato se zdi, da je, kar naenkrat, da je električni avtomobil postal pravo čudo. To ni sploh ni več avtomobil. To je ogromen iPad in avtomobil je samo ena izmed njegovih aplikacij.

PUSTITE KOMENTAR

Please enter your comment!
Prosimo, vnesite svoje ime

*

code