Brez točno določenega zaporedja vam predstavljamo 15 najbolj atraktivnih cest na svetu, ki bi jih želel prevoziti vsak avtomobilistični navdušenec.

Nekatere ceste so polne lepih znamenitosti, nekatere polne adrenalina in med njimi je  tudi največja posebnost med izbranimi, ki ji rečemo kar cesta smrti.

 

1. Los Caracoles – Argentina/Čile

002-rancagua 068

Kjer so gore, so tudi ceste; Los Caracoles prelaz med Čilom in Argentino je verjetno izviren primerek avtomobilističnega planiranjenja. Predstavljajte si popolno cesto. Nato jo popečite v divjih paprikah na oglju in dobili boste Los Caracoles. Tukaj ni nobenih zaščitnih ograj in brutalen teren je povezan s strmim vzponom in nemogočim številom serpentin. Posledično je cesta našteta na seznamu najnevarnejših destinacij na svetu, z dobrim razlogom. Pred odhodom na pot se je pametno prepričati, da zavore delujejo brezhibno.

 

2. Great Ocean Road, Australija

Ena izmed cest z najlepšim razgledom na svetu. Vsemogočna pot ob oceanu se uradno prične pri Torquay in se razteza čez 243 kilometrov zahodno do konca v Allansfordu pri Warramboolu, največjem mestu ob poti. Cesta je dvopasovna v obe smeri in pokriva omejitve hitrosti od 80 km/h do 100 hkm/h.

Na tem območju je pot turistična atrakcija, velik del je vožnje ob obali, ki je znana pod imenom Surf Coast med Torquay in Cape Otway in Shipwreck Coast , zagotavlja ogled Bass Strait in južnega oceana. Po vožnji čez cesto se peljete skozi deževni gozd, ob obalah in klifih, ki počasi izginjajo zaradi erozije.

 

3. Nurburgring, Nemčija

nurburgring-circuit

 

Ena izmed najpopularnejših dirkalnih stez na svetu z veliko tekmovalne zgodovine, locirana približno 70 km južno od Cologne in 120 km severnozahodno od Frankfurta. Odlikuje jo Grand Prix dirkalna steza, zgrajena leta 1984 in mnogo daljša ter starejša: “North loop” steza, ki je bila zgrajena v letih okoli 1920. “North loop” je dolg 20 km in ima več kot 300 m višinske razlike med najvišjo in najnižjo točko. Jackie Stewart je staro stezo imenoval “The Green Hell” in je široko poznana kot najtežja in najzahtevnejša dirkalna steza na svetu.

 

4. Taroko Gorge, Tajska

28-taroko-gorge-road-taiwan-most-scenic-roads

Taroko Gorge Road v Taiwanu je še ena gorska pot zgrajena s pomočjo razreza skalovja, kot je Guoliang Tunnel cesta. Neglede na ime je Central Cross-Island Highway ozka in zavita gorska cesta in samo en bus jo lahko prečka naenkrat. Sama glavna cesta kot takšna je mojstrovina inženirstva, saj utira pot skozi skalovje in povezuje vzhodno in zahodno obalo.

Taroko pomeni “veličasten in čudovit” v jeziku avtohtonega plemena Truku, ime se nanaša na čudovite razglede, ki jih med vožnjo po cesti lahko vidite.

 

5. Snaefell Mountain Road, Isle of Man

Snaefell Mountain Course oziroma Mountain Course je uporabljena za cestne dirke kot sta Isle of Man TT in Manx Grand Prix, na Isle o Man od leta 1911 in 1923. Tekmovanja so prirejena na javnih cestah, ki jih za obdobje med dirko zaprejo, je tudi najstarejša dirkalna steza še v uporabi.

Pot je dolga 60,73 km, štart je postavljen na A2 Glencrutchery Road v mestu Douglas. Najvišja točka poti je na A18 Mountain Road med Bungalow in Hailwood’s Height na 422 metrov nadmorske višine.

 

6. Jebel Hafeet, Združeni arabski emirati

worldheritage941_1_20120418213533

Jabal Hafeet Mountain Road je ena izmed najboljših cest na svetu. Nahaja se na obrobju Al Aina v Združenih arabskih emiratih. Cesta se razteza čez 11,7 km dolgo razdaljo v hribe, do 1,219 m nadmorske višine.

Ponaša se z 60-timi ovinki in tremi pasovi (2 za vzpenjanje, 1 za spust) in je nadvse adrenalinska izkušnja. S hitrim pogledom na zemljevid je opazno, da ima veliko strmih spustov in serpentin in zavojev.

Cesta se konča na parkirišču hotela in palače, ki sta v lasti državnih voditeljev. Nekatera vozila potujejo po cesti z velikimi hitrostmi in največe tveganje predstavljajo slepi ovinki v kombinaciji s hitro vožnjo. Zelo popularna je med kolesarji, ki pridejo trenirati svojo vzdržljivost na povprečni 8% vzpon.

 

7. Trollstigen, Norveška

trollstigen-norway-windy-road-hd-wallpaper-750x421

Trollstigen, Norveška ima  11 zavojev, desetstopinjski vzpon, fantastični razgled in 320 metrov visok slap Stigfossen.  Brez strahu pa boste uživali na osem kilometrov dolgi norveški Atlantski cesti, ki povezuje mesti Molde in Kristiansund. V domovini so jo razglasili za konstrukcijski projekt stoletja, saj je bila zgrajena na zelo zahtevnih podlagah in majhnih otokih. Njena posebnost pa so očarljivi razgledi na Atlantski ocean zahodne obale Norveške in mostovi, ki se dvigajo visoko v nebo ter tako prikazujejo plimovanje morja.

 

8. Gouliang, Kitajska

guoliang-tunnel-road-ss.1390504156.jpg.o.600px

S povsem odprte ceste se zapeljimo še v klavstrofobično Guoliang v kitajski provinci Hunan. Cesto je v skale gore Taihang izklesalo le 13 domačinov, za to so potrebovali pet let, večina pa jih je pri gradnji umrla. Po konstrukcijskih popravkih so le 1,2 kilometra dolgo cesto leta 1977 odprli za promet, zdaj pa je ena največjih turističnih zanimivosti, saj ponuja izjemne razglede in tudi precej adrenalina, saj ne dovoljuje vozniških napak. Zdrs ali nepozornost se bo končala z več sto metrov globokim padcem, ki ga ne boste preživeli. Cesto namreč le na nekaj mestih varuje predor, izklesan v skalo, na večini delov pa ni nikakršne zaščite.

 

9. Transfagarasan, Romunija

transfagarasan-romunija

Transfagarasan, je druga najvišje ležeča asfaltirana cesta v Romuniji, ki je bila med letoma 1970 in 1974 zgrajena pod diktaturo Nicolaeja Ceausescuja predvsem za vojaško uporabo. Cesta povezuje regiji Transilvanija in Wallachia ter mesti Sibiu in Pitesti, na 90 kilometrih pa ponuja številne vzpone, pregledne in ostre zavoje ter čudovite razglede na Karpate.

Omenjeno cesto smo prevozili tudi sami v začetku meseca maja. Prispevek si lahko preberete TUKAJ.

 

10. North Yungas (Cesta smrti), Bolivija

yungas-kors-bolivia-680x451

Adrenalinski odvisniki, ki jih mami zgolj strah, pa se bodo napotili v bolivijsko cesto North Yungas, ki jo imenujejo tudi Cesta smrti. Makadamska pot, ki zaradi skromne širine skoraj ne dovoljuje srečanj z drugimi vozili, povezuje mesti La Paz in Coroico globoko v Andih. Na 70 kilometrih ponuja vratolomno vožnjo, tesne zavoje, številne zožitve, drseč pesek, odsekan teren in skoraj nikakršne zaščite ob robu ceste. Dež in megla še zaostrita razmere, zato vožnja po njej pomeni izzivanje usode. Leta 1995 je bila razglašena za najnevarnejšo cesto na svetu, kljub redkemu prometu pa letno še vedno zahteva od 200 do 300 predvsem popotniških življenj.

 

11. Red Rock, Sedona, Arizona(ZDA)

red-rock-scenic-road-ss.1390504147.jpg.o.600px

Cesta Red Rock skozi puščavsko, presušeno in neusmiljeno deželo na jugu Severne Amerike, ki so jo pri Top Gearu uvrstili na seznam 15 najlepših na svetu, resnično presune s filmskimi prizori na gore različnih oblik, ki pod večnim soncem Arizone spreminjajo barve od rdeče do žgoče oranžne. Razgledi presunejo še precej bolj kot sama cesta, ki spretno vijuga mimo živih skalnatih kulis.

Red Rock ponuja vabljive zavoje, a najbolj pritegnejo gorate formacije, ki pod večnim soncem Arizone spreminjajo barve od rdeče do žgoče oranžne. Okolje je čarobno, pomirjajoče, preprosto ostrmiš.

 

12. Owerseas Highway, Florida(ZDA)

florida-keys-xx.1390504151.jpg.o.600px

Ceste ameriške zvezne države Florida so nas leta 2010 sicer pustile hladne, kri po žilah so hitreje pognali plaže Miami Beacha in obisk farme aligatorjev v močvirnatem Evergladesu. Vse dokler se nismo namenili na 260 kilometrov oddaljen Key West, zadnji izmed 42 otokov otočja Florida Keys na skrajnem jugu ZDA. Po poldrugi uri vožnje skozi notranjost Floride smo vstopili na prvi, največji otok Key Largo. Ko smo ga prevozili, se je pogled odprl na neskončno cesto, ki izginja v daljavi plitvega smaragdnega morja. Le vsake toliko časa jo dvigne otoček, tudi tako majhen, da so na njem le podporni stebri.

Ena od najbolj razburljivih cest, ki smo jo prevozili, čeprav na njej skoraj ni zavojev. Zdi se, da po smaragdnem morju pelje v neskončnost. Prekinejo jo otočki, ki so njena hrbtenica.

 

13. San Bernardino, Švica

prelaz-san-bernardino-xx.1390504146.jpg.o.600px

Prelaz San Bernardino smo prevozil i skorajda vsako leto na poti na avtosalon v Ženevi. Pomeni sicer nekaj daljšo, a precej bolj zanimivo in tudi cenejšo pot do tega švicarskega mesta, ki marca vsako leto gosti proizvajalce avtomobilov, kot cesta skozi predor Mont Blanc. Vsakič znova je vzpon na San Bernardino ponudil vrsto lepo speljanih zavojev brezhibno vzdrževanega asfalta, prelepe razglede na Alpe in polaren hlad na prek dva tisoč metra visokem prelazu. Vsakič sem se spomnil, da bi ga bilo čudovito prevoziti z motociklom v poletnih dneh, a mi doslej še ni uspelo.

Asfalt kot na dirkališču, zahtevnost zavojev lahko izbiraš, nobeden izmed njih pa ni zahrbtno zalomljen. Če ne sanjaš o idealni liniji, lahko uživaš ob razgledih na Alpe.

 

14. Col de Turini, Francija

prelaz-col-de-turini-francija-xx.1390504158.jpg.o.600px

Col de Turini je priljubljena cesta za preizkušnje avtomobilov, nanjo pa zavijem skoraj vsakič, ko obiščem Nico, Monte Carlo ali Saint Tropez. Po alpski cesti na jugu Francije poteka tudi ena najzahtevnejših etap rallyja Monte Carlo. Lahko bi rekli, da je vzorna uživaška cesta, ki ponuja dolge ravnine za pospeševanje 34 ostro, a predvidljivo speljanih zavojev, ki se kot kača vijejo v Alpe. Ko v spomladanskem času ozeleni še okolica, vzpon ponudi tudi čudovite razglede na okoliške gore in prijeten hlad ter pobeg iz vročih in prenatrpanih obmorskih mest Azurne obale.

Cesta Col de Turini ponuja sproščen ali adrenalinski pobeg iz prenatrpanih mest Azurne obale. Na njej občutite tudi delček rallyja Monte Carlo, ki delno poteka po tej cesti.

 

15. Prelaz Stelvio, Italija

prelaz-stelvio-italija-ss.1390504159.jpg.o.600px

Cesta prek prelaza Stelvio, ki povezuje dolini Valtellina in Adiga, se vzpenja na 2.757 metrov nadmorske višine. Na 75 kilometrih pa lahko užijete 48 ostrih in preglednih zavojev. Cesta prek Stelvia je nastajala med letoma 1820 in 1825, med prvo svetovno vojno je potekala po meji med Avstro-Ogrsko in Italijo ter bila zato pogosto prelita s krvjo, po letu 1918 pa so prelaz zasedli Italijani. Zdaj asfalt moči predvsem znoj športnikov, brusijo ga ščitniki na kombinezonih zagrizenih motoristov, ki jim je osvojitev Stelvia eden pomembnejših podvigov.

Cesta na Stelvio požene adrenalin, zbudi dirkaško žilico in tudi pošteno utrudi, nagrada pa so izjemni razgledi na 2.757 metrov visokem prelazu in svežina v poletnih mesecih.