Še dva kilometra, še en kilometer! Digitalni števec kaže 999.999 kilometrov in vsak trenutek bi moral preskočiti na 1.000.000…..smola….nič se ne zgodi! Prikazovalnik se brani pokazati to številko, le števec dnevnih kilometrov neutrudljivo šteje naprej svojo pot. Razočarani se naslonimo nazaj in kamero odložimo na stran. Za naš ekstremni dolgotrajni test smo potovali z našim BMW 525 TDS E39, ki je bil narejen daljnega leta 1997, katerega smo za simbolni Evro kupili v Holandiji.
Sprva pa smo morali odgovoriti na nekaj zelo jasnih vprašanj kot so: Ali naš testni avto sploh lahko naredi tak ekstremni dolgotrajni test, in če ga zmore, kako se v njem lahko sploh še vozimo, in ali je vozilo sploh še vozno, glede na to, da smo ga dobili že z 991.000 prevoženimi kilometri . Že pri uvozu iz Holandije pa je bilo jasno, da je našega redaktorja in fotografa naš BMW očaral z kadečim 6 valjnim motorjem in še vedno zelo visoko udobnostjo. Kot naročen za nas.
Večjih okvar nikoli ni bilo
Naš BMW je sedaj služil kot učni pripomoček. Nekaj dijakov iz poklicnih šol je izračunavalo, ali se izplača tako dolgo voziti en avto, ali pa je bolj smiselno preje kupiti novejše vozilo? Po dolgem preračunavanju smo prišli do zaključka da se izplača, vendar pa zaradi razlogov kot so:
Nikoli ni bilo večjih okvar, in tudi zaradi tega, ker se je prejšnji lastnik požvižgal na izgled avtomobila. Na vozilu je bilo kar nekaj rjavih mest bilo je nekaj udrtin, globokih prask, na sovoznikovih vratih nas je pričakala odlomljena kljuka….itd.
Gospoda, ki je delal veliko kilometrov to pač ni zanimalo. Vse kar je hotel od svojega vozila je, da deluje in je tehnično neoporečen. Ker nismo pri testni vožnji hoteli prepogosto obleči delovnega kombinezona, smo starega umazanega Dizla najprej dobro zdrgnili, očistili tako znotraj kot zunaj. Vse do konca, se pravi do prevoženih 1.005.777,6 kilometrov, naš BMW ostane dober prijatelj. Vendar pa smo sprva morali zamenjati hladilnik za servovolan, ker je puščal, 2000 km pred koncem testa pa je bilo treba zamenjati en kolesni ležaj. To je bilo to okoli okvar. Poraba olja pri tem starem dizlu je bila zanemarljiva. 0,1 litra na 1000 km.
Zakaj pa se z njim ne vozite naprej? Je vprašalo veliko bralcev, ko so prebrali vse kvalitete tega vozila. Vendar pa smo imeli prav, da se nismo vozili naprej. Demontaža vozila v BMW centru je pokazala, da je bilo veliko rje in prerjavelih mest, kot so prerjaveli pragovi, rja v prostoru za noge in v prostoru za akumulator, mojster na tehničnem pregledu bi za pregled pragov, svoj endoskop lahko pustil kar doma. Seveda bi bilo potrebno zamenjati vse štiri pnevmatike, zavore, zglobe in zglobne elemente, popraviti bi bilo potrebno nemalo napak na sami elektroniki in tak kot je bil, tehničnega pregleda enostavno ne bi opravil. Da bi ga lahko znova registrirali, bi morali vanj vložiti najmanj 4.000 evrov za popravila. Predvsem pa je njegovo usodo zapečatila rja. Menjava delov bi bila še cenovno ugodna, saniranje rje pa se ne izplača. Naša petica se je 17 let vozila po severnem delu obale, kjer je zrak prežet s soljo in je s tem zelo agresiven. Če bi se peljal nekje po bolj milem podnebju, bi se hujše rje tako ognili. Da prejšnji lastnik ni kazal pretirane ljubezni do naše petice, se je pokazalo tudi pri hladilniku polnilnega zraka, kateri ni bil nikoli očiščen in je dajal izgled zamašenega kompostnega sita. Ni torej čudno, da je stari Bavarec kadil kot verižni kadilec. Tudi 17 sekund do 100 km/h je bilo kar veliko, če pomislimo, da je nov dosegel 100-ko v pičlih 11-ih sekundah.
Motor in menjalnik bi zdržala vsaj še naslednjih 200.000 km
Vsekakor pa je BMW-ja škoda, saj je demontaža vozila pokazala, da bi motor in menjalnik prevozila še vsaj naslednjih 200.000 km. Vendar do tega ne bo več prišlo. Vožnja do Münchna je bila njegova zadnja.
Več podrobnosti o demontaži BMW-ja in o pregledu delov najdete v galeriji s slikami:
Povzetek:
Tak ekstremni test pripelje do več zaključkov in spoznanj. Najvažnejše spoznanje pa je, da tudi najboljši avto, brez spodobne nege ne bo dolgo delal. Kdor bi rad s svojim vozilom delal veliko kilometrov, se bo moral pobrigati za pravo nego tudi v substanci samega vozila, da ne bi kasneje prišlo do prevelikih stroškov oz. da se investicija popravila ne bi več izplačala. Čudili pa smo se motorju in menjalniku. Kot za šalo sta prevozila več kot milijon kilometrov, pa še 200.000 najmanj bi jih lahko.
