Navzven povsem običajna, umirjena trojka, s tipičnim agresivnim »pogledom« in M Sport paketom, ki zna biti nevarno in neslišno tiho, ob pritisku na plin pa zarjovi ter agresivno pospešuje. Tega je zmožen le povsem nov hibridni BMW 330e.
No, naj zgornji naslov najprej nekoliko pojasnim:
V mestu zelen – kot že omenjeno, je 330e priključni hibrid, kar pomeni, da v sebi nosi tako električen kot bencinski agregat. Da je v mestu zelen, seveda skrbi zgolj in samo električen motor, ki povsem odpravi onesnaženje. Tako je avtomobil kot nalašč za brezskrbno vožnjo po mestnih ulicah.
Na potovanjih moder – modra je pravzaprav BMW-jeva zelena. Kdor se je vsaj kdaj peljal s katerim od novejših BMW-jev, pozna ECO PRO način vožnje in v sodelovanju obeh motorjev je 330e pravi pionir v varčni vožnji (na testu 6,1 l/100 km).
V zavojih rdeč – tudi slednje poimenovanje se navezuje na izbran vozni način. Tokrat SPORT ali SPORT+, ki združi moč bencinskega in električnega motorja in poskrbi za pristne užitke skozi zavoje.
In tako vsestranski avtomobil, kot je 330e, je bilo potrebno preizkusiti v vseh treh voznih »barvah«; zeleni, modri ter rdeči. Cilj: Ikea, Gorica Vileš (ita. Vilesse).
Na lepem me je prešinilo, kakšna je idealna lokacija za priključne hibride. Nakupovalno središče, seveda. Na sončno nedeljsko dopoldne sem sedel v 100 % napolnjen 330e. Pritisk na gumb za zagon motorja, slišiš le svoje dihanje, ročico avtomatskega menjalnika pretakneš v D in ob spuščeni zavori povsem neslišno drsiš po cesti skozi vas. Niti radia ne potrebujem, saj uživam in občudujem tišino, ki je sicer v avtomobilih nismo vajeni. Sprva se napotim do zaročenke, kar pomeni vstop na avtocesto v smeri Postojne. Takrat se odločim, da imam tišine dovolj, plin pritisnem do konca in 252 konjskih moči pokaže, kako se stvari streže. Pritisk na gumb eDrive poskrbi za izbiro med načini AUTO eDrive (računalnik izbira med kombinirano ali povsem električno vožnjo), MAX eDrive (povsem električna vožnja) in SAVE (hranjenje baterije za poznejšo mestno vožnjo). Prvi postanek je na postajališču Ravbarkomanda, kjer sva dogovorjena. Ker je na voljo polnilnica, hibrida priklopim na elektriko, midva pa si v tem času privoščiva kavo ter planiranje preostanka dneva v Ikei.
V kratke pol ure se je baterija napolnila le malenkostno (okrog 15 %, za celotno polnjenje potrebuje 3,5 ure), vendar sem v načinu SAVE do Vipave privarčeval dovolj baterije za nadaljevanje poti. Do cilja je bilo po navigaciji še 25 km, zato sem izbral način MAX eDrive, kar je pred samo Ikeo resnično privabljalo poglede. Čudovita srebrna serija 3 s privlačno modro nalepko na boku vozila, M Sport paketom in agresivnimi LED lučmi pač izgleda odlično, če pa se slednja pripelje mimo še povsem neslišno, je razlogov za občudovanje še toliko več. Večina ljudi namreč niti ne ve, da BMW izdeluje tudi hibride, zato jim povsem neslišna vožnja nikakor ni šla v račun. Po dveh krožnih vožnjah okrog trgovine sem od uslužbenca izvedel, kje so stacionirane električne polnilnice. Obe mesti, namenjeni električnim vozilom, sta bili začuda prazni! (v Ljubljani sem med petimi polnilnicami našel le eno prosto mesto, drugod so bili seveda parkirani bencinski ali dizelski avtomobili, op.p.) Parkiram na prosto mesto, sledijo mi začudeni in jezni pogledi Italijanov, ker ne vedo, da gre za hibrida, starejša gospa se želi celo skregati z mano, a ko odprem pokrovček za električni priklop na avtomobilu, spozna, da se je motila. Navodila na polnilnici so seveda v italijanščini in nekako nama uspe razbrati, da potrebujeva posebno kartico, ki se jo dobi na informacijskem pultu v Ikei.
Na informacijah kljub dvojezičnim tablam nihče ne zna slovensko, kaj šele angleško. Nejevoljna gospodična končno pokliče sodelavca, ki zna angleško. USPEH! V zameno za Ikeino kartico mi prijazni gospodič prinese kartico ponudnika Eneldrive, ki mi bo omogočila brezplačni priklop na polnilno postajo.
Seveda pa ni šlo vse tako tekoče. Polnilnica je namesto obeh vhodov in priklopov odpirala le enega, ki zame ni bil primeren. Začel sem raziskovati pokrito parkirno hišo, saj sem želel najti povsem običajno električno vtičnico, kjer bi lahko priklopil 330e. Le na določenih mestih sem našel povsem neprimerne električne vtičnice.
Kmalu pa se mi je nasmehnila sreča in v eni izmed električnih omaric, ki je bila začuda odprta, sem našel pretvornik iz trizobega vhoda v nam domačega, ki sem ga po dogovoru z informatorjem lahko koristil. Zdaj sem moral poiskati samo še steber z električno napeljavo in prostim parkirnim mestom ob njem. Ker je očitno nedelja glavni dan za množično nakupovanje, so bila skoraj vsa parkirna mesta zasedena. Prostor sem našel šele na povsem drugem koncu nakupovalnega središča in takrat sem se končno lahko priklopil na električno napajanje.
Po dveh urah napornega iskanja električnega priklopa sem spoznal, da je v Italiji priklop električnega avtomobila še bolj zahteven kot pri nas, sploh, če nimate pravega polnilnega kabla, ki ga ponuja polnilna postaja. Kupci takega vozila bodo morali to pač vzeti v zakup, je pa res, da je bilo priklapljanje v Sloveniji veliko lažje in brez večjih problemov.
Končno sva se lahko odpravila po nakupih z mislijo, da se med nakupovanjem avtomobil povsem brezplačno polni in tako koristno izkorišča »prosti čas«. V Ikei sva našla vse, kar sva potrebovala; po naporni in dolgi hoji se je zato prilegel topel obrok. Ob spoznanju, kako draga je postala hrana, me je tolažilo vsaj dejstvo, da se BMW 330e polni povsem brezplačno.
Štiri ure so minile, kot bi mignil in že sva se vračala na povsem drugo stran nakupovalnega središča. Zunaj se je stemnilo, nalivati pa je začel dež. A slabo vreme ni pokvarilo vzdušja, saj sva vedela, da naju v garažni hiši čaka 330e, ki naju je ob odklepanju pozdravil s prijetno modro svetlobo v kabini. Brez večjih problemov sva v prtljažni prostor naložila vse nakupljeno, iz električnega omrežja sem izklopil 330e in spet sva se neslišno odpeljala izpred trgovin. Nekaj časa sva uživala v tišini, ki jo premorejo le hibridi in električna vozila, nato pa sem z obvolansko ročico športnega menjalnika prebudil 2,0-litrski 184-konjski motor, ki je z visokimi vrtljaji zarohnel v noč. Zasvojajoča kombinacija nastavitev pri 330e je vsekakor AUTO eDrive + SPORT mode in igranje z obvolanskimi ročicami. Pot do Vipave je tako minila zelo hitro.
V Vipavi pač ni šlo brez kratkega postanka za sladoled in temačno, nočno, deževno fotografiranje. Osrednji trg je kar klical po družbi 330e in njegovih čudovitih sprednji in zadnjih LED lučeh. Po zadnji narejeni fotografiji se je kot nalašč močno ulil dež in naju pregnal proti domu. V dobrem avtomobilu vožnja vedno hitro mine in tudi tokrat je bilo tako. Hitro sva bila doma, kjer sva si privoščila večerni spanec, 330e pa celonočno polnjenje.
Odlično opremljen 330e trgovca BMW Avto Aktiv v Kranju je torej idealen avtomobil za ljudi, ki se čez teden vozijo v službo in po bližnjih opravkih (do 30 km brez polnjenja zgolj na električni pogon), čez vikend pa si rade volje privoščijo daljše potovanje z močnim in hkrati dovolj varčnim avtomobilom. Seveda morajo pri tem v zakup vzeti nekaj več logističnih priprav, če se hočejo s povsem običajnim električnim priključkom polniti na javnih polnilnicah, je pa toliko bolj prijetno polnjenje doma, v službi, pri prijateljih …
Dobro opremljena perfekcija na kolesih stane pri BMW Avto Aktiv Kranj 57.250 € in vključuje res vso potrebno dodatno opremo in napredni hibridni pogonski sklop. Tehnologija nevzdržno napreduje in BMW 330e je vsekakor avtomobil prihodnosti.
