Trenutno v svetu vladajo nekoliko čudni časi, ki so poleg vseh športnikov prizadeli tudi dirkače, saj so organizatorji odpovedali praktično vse svetovne dirke. A ti so se znašli po svoje, izkoristili priložnost in se preselili v virtualni svet.

Tudi mi smo izkoristili te razmere in se o virtualnem dirkanju pogovorili z mladim slovenskim dirkaškim upom Gašperjem Dernovškom. Naj spomnimo, da je bil Gašper ravno v začetku letošnjega leta, kot prvi slovenski dirkač po težkih testiranjih, sprejet v evropsko vejo, sicer ameriškega NASCAR-ja, imenovano NASCAR Whelen Euro Series. 

Ravno pred začetkom sezone pa jim je, tako kot vsem ostalim, zagodla pandemija virusa Covid-19, zaradi česar so odpovedali vse že dogovorjene dirkaške termine. Mnogi bi obupali in razglasili konec letošnje sezone, a organizatorji so stopili skupaj in v zelo kratkem času dirkanje prenesli v virtualni svet platforme iRacing, ki poleg samih dirk dirkačem omogoča tudi izjemno dobre treninge.

”ne le euronascar, dirke so v virtualni svet prenesli tudi pri večini ostalih profesionalnih dirkaških serij. Nekje morda le za zabavo in ‘šov’, spet drugje pa gre še kako zares.”

Podobno reakcijo na situacijo v svetu smo videli tudi v nekaterih ostalih profesionalnih dirkaških serijah, kar obenem ponuja zanimiv vpogled v to, kako razvita je že tehnologija dirkaških simulatorjev, ki si ga lahko lasti praktično vsak. Nekaj let nazaj je bila podobna tehnologija in natančnost simulacije stvar znanstvene fantastike, sedaj pa smo prišli že tako daleč, da lahko ob zadostni vaji in talentu, en povprečen najstnik z opremo za nekaj evrskih stotakov, konkurira svetovnim velemojstrom iz udobja lastne dnevne sobe.

Tudi sam uporabljam simulator za učenje hitre vožnje in ‘poceni’ trackdaye, saj menim, da se lahko skozi vožnjo na simulatorju o sami vožnji veliko naučimo in znanje prenesemo tudi v realni svet. Odgovor na vprašanje, kako na to gleda pravi dirkač z ogromno izkušnjami, pa boste našli v spodnjem intervjuju.



1. Škoda za neuspel začetek sezone, a hkrati dobro, da so organizatorji tako hitro odgovorili z virtualnim tekmovanjem. Si se te novice razveselil, potem ko si bil že sprijaznjen z odpovedjo prvih dirk, si zadovoljen z izbiro platforme iRacing?

G: Seveda sem bil navdušen nad odločitvijo, da se nekaj dogaja, pa čeprav v virtualnem svetu. Nad izbiro platforme iRacing sem ne le zadovoljen, ampak naravnost navdušen, saj omogoča nastavitev praktično vseh parametrov, kot jih lahko pričakujemo v realnem svetu. Organizatorji tako lahko nastavijo vreme, veter, temperaturo, kar sama platforma neverjetno dobro simulira tudi v voznih pogojih, poleg tega pa zelo dobro simulira tudi obrabo ter segrevanje/ohlajanje pnevmatik in s tem povezano količino oprijema, ki je na voljo. Platforma na kratko omogoča praktično vse, uporabljajo pa jo tudi praktično vsi profesionalni (virtualni) dirkači in tudi pravi profesionalci za trening, več kot očitno z razlogom. Gran Turismo je proti iRacingu le arkadna igra.

2. Kako točno virtualno dirkanje sploh poteka in ali so pravila enaka kot pri realnem dirkanju?

G: Da, pravila in kazni so povsem enake. Če recimo presežeš največjo dovoljeno hitrost v boksih, dobiš 40 sekundno kazen in enako velja za vse ostale situacije. Tudi ekipe in sam format dirke je identičen kot na pravih dirkah. Najprej gre torej za predkvalifikacije za uvrstitev na dirko, ki jih tisti, ki imajo že podpisano pogodbo za resnične dirke za prvenstvo 2020, ne potrebujejo. Kvalifikacijam sledijo 3 pred dirke (Heat 1, Heat 2 in Heat 3) s po dvajsetimi dirkači v vsaki dirki, deset najboljših dirkačev vsake dirke pa potem napreduje naprej na glavno t.i. futured dirko, kjer se teh skupno trideset dirkačev na koncu pomeri za stopničke.

3. Kako je z nastavitvami dirkalnika, imate vsi iste ali se lahko z njimi poljubno ‘igrate’? Če ja, kako poteka sama nastavitev?

G: Na samem prostem treningu lahko z nastavitvami počnem resnično karkoli hočem. Tako skupaj z Žigo Vrečarjem, ki je sedaj nekako prevzel vlogo mojega inženirja, skupaj preizkušava razne nastavitve dirkalnika. Tako spoznavam obnašanje dirkalnika in njegovo občutljivost na določene spremembe nastavitev, kar mi bo vnaprej zelo koristilo. V sami dirki pa so nastavitve zaklenjene, torej ne morem spreminjati ničesar, niti tlaka v pnevmatikah. Edina stvar, ki jo lahko kontroliram, je razmerje zavorne moči med prednjo in zadnjo osjo.

”GaŠPER: Nad izbiro platforme iRacing sem ne le zadovoljen, ampak naravnost navdušen, saj omogoča nastavitev praktično vseh parametrov, kot jih lahko pričakujemo v realnem svetu.”

4. Prejšnji vikend je že bila izvedena prva dirka virtualnega prvenstva, kako bi strnil vtise?

G: (smeh) No ja, zaradi nejasnih navodil kvalifikacij in štetja kvalifikacijskega časa sem nekako izpadel. Ravno tako je format dirke predviden za 60 dirkačev, nas pa je bilo 62. Tako sva jaz in še eden dirkač izpadla in zato nisem dosegel uvrstitve. Konec koncev se še vedno vsi učimo, zato so takšni nesporazumi na začetku pričakovani.

5. Kako bi ocenil organizacijo in izpeljavo samega tekmovanja?

G: Vrhunsko! Za celo virtualno dirkaško serijo ob podpori ekipe iRacinga sicer skrbijo le trije ljudje EuroNASCAR prvenstva, pa je vse še vedno na najvišjem nivoju. Rečem lahko le kapo dol za organizacijo in izvedbo tega tekmovanja. Poleg same organizacije je tudi prenos dirk v živo s komentatorjem zelo zanimiv, torej je lahko zelo zanimivo tudi za gledalce.

6. Kako si se ti pripravil na dirkanje v virtualnem svetu in kako je s treningi? Si na simulatorju treniral tudi že prej?

G: Na virtualno dirkanje sploh nisem bil pripravljen, saj doma dejansko sploh nisem imel potrebne opreme.  Navkljub temu sem se, z vsem entuziazmom, na povabilo k sodelovanju odzval s stavkom: I am ready to race, še preden sem imel doma volan (smeh). Seveda sem šel takoj v nakup opreme in bil v roku nekaj dni že polno pripravljen. Za poganjanje simulatorja uporabljam 3 leta star računalnik z Geforce GTX980 grafično kartico, za volan pa sem izbral Thrustmaster T-GT, ki več kot zadostuje potrebam. Poleg lastnega treniranja imamo sedaj vsak večer tudi uradne treninge, tiste prave treninge, na resničnih dirkališčih, pa imamo le na začetku dirkaškega vikenda. Prej sem se v vožnji na simulatorju preizkusil le nekajkrat pri različnih prijateljih ali na posameznih dogodkih, pa še to le na platformi Asseto Corsa.

7. Kako bi primerjal realno dirkanje in dirkanje na simulatorju?

G: Rekel bi, da je zelo dober približek oziroma, da je celo težje, saj v postavitvi z enim ekranom nimaš tako dobre prostorske predstave, kar je sicer moja velika prednost, obenem pa avta ne moreš ‘čutiti’. Ko si bom omislil očala za virtualno resničnost bo verjetno lažje, saj vseeno dobiš nekoliko več prostorske predstave, za boljši ‘občutek’ pa bi moral kupiti izjemno drage simulatorje, ki simulirajo tudi sile v zavojih, česar pa zaenkrat še ne načrtujem.

8. Tudi sam uporabljam simulator predvsem za učenje dirkališč in načeloma tudi ‘poceni’ piljenje tehnike hitre vožnje. Meniš, da nekdo, ki je res hiter na simulatorju to znanje direktno prenese tudi v realnost?

G: Da, seveda! Edina razlika ob prehodu iz virtualnega dirkanja v resničnost je ta, da so v realnosti ob morebitni nesreči posledice, ki jih v virtualnem svetu ni. Tukaj napaka z lahkoto stane nekaj 10 tisočakov, zato je mnogokrat prisoten strah. Da si v realnem svetu res hiter, ni dovolj le tehnična podkovanost, ki jo mimogrede z lahkoto dobiš v virtualnem dirkanju. Moraš imeti tudi pogum in… »jajca« (smeh).

“največja razlika med virtualnim dirkanjem in tistim v realnem življenju? No v realnosti mora poleg tehnične podkovanosti, voznik imeti še ”jajca”!

9. Katere dirke se najbolj veseliš in ali že komaj čakaš začetek prave sezone?

G: Najbolj se veselim seveda prve prave dirke, kar tudi odgovori na drugi del vprašanja, sicer pa se veselim vsake dirke posebej. Na nekatera dirkališča, kot je na primer Zolder me ‘vleče’ zgolj vedoželjnost, ker tam še nikoli nisem dirkal, spet na druga dirkališča imam dobre spomine, ali pa mi samo leži njihova postavitev. Če me vprašaš, katero dirkališče mi je najljubše, bi verjetno odgovoril, da tisto, na katerem je najboljši šov oziroma z drugimi besedami, spremljevalni program in celotna atmosfera. Posebno mesto v mojem srcu pa imajo italijanska dirkališča, še posebej Mugello in Imola.

10. Kakšni so načrti serije za preostanek leta?

G: Virtualno prvenstvo bo potekalo kot po planu, pravo dirkanje pa se bo po vsej verjetnosti prestavilo v jesen. Spet pohvala organizatorjem, saj jim je uspelo zagotoviti, da bodo dirke speljane v enakem vrstnem redu na enakih dirkališčih, le kasneje v koledarskem letu. Že to priča o dobri organiziranosti tega tekmovanja in o trudu, ki ga nekateri dajejo v to. Ravno zaradi tega sem si tako želel postati del EuroNASCAR družine in trenutno Euro Nascar eSport serije – ENES.



Skratka, jaz sem se skozi pogovor veliko naučil in obenem videl, da imava o simulatorjih zelo podobno mišljenje. Če vam je to všeč ali ne je virtualno dirkanje postalo realnost tudi na profesionalnem nivoju le, da lahko tukaj v nekaterih serijah zastonj sodeluje praktično vsak. Gašper pa vseeno že komaj čaka prave dirke, saj bočnih in lateralnih pospeškov, ter surovega zvoka V8 motorja vseeno ne more nič nadomestiti.

Fotograf: Dejan Ipavec, Klemen Sofrič

PUSTITE KOMENTAR

Please enter your comment!
Prosimo, vnesite svoje ime

*

code