Bolj aerodinamično oblikovanje? Ali je to kvaliteta karoserije, motorja, trajnost in nepokvarljivost? V primerjavo lahko vzamemo 3,0 CSL letnik 1972 in najnovejšo M šestico, 2014 M6 Competition.
[sam id=”14″ codes=”true”]
Verjetno se vam dozdeva, kakšne bodo slabe in dobre plati obeh vozil. CSL je občutno počasnejši, vendar obenem bolj čustven, z večjo dušo. M6 pa je izjemno sposoben, vendar bolj avtomatiziran, brez tistega epskega občutka ob vožnji, vendar pa ima tudi izboljšano varnost in udobnost. Obe vozili sta bili preizkušeni na takšni cesti, ki je zahtevna še za najbolj usposobljena moderna vozila, zaradi zahtevnosti pa se hitro pokažejo tako dobre, kot tudi slabe lastnosti. Neizogibljiva slaba lastnost M6 je seveda velikost. Na Carmel Valley velikost postane še toliko večji problem. Že na prvem ovinku se človek znajde v boju z 2-tonsko zverino. Seveda šestica ni bila oblikovana za ovinke, njen glavni namen je luksuznost in močno pospeševanje na ravninah. Ovinki pač niso v genetski predispoziciji vozila.
Ko že govorimo o močnem pospeševanju, M6 je res hiter, še hitrejši pa je ob zaviranju. Ker ima dodan Competition paket, se to nekoliko pozna tudi pri trdoti podvozja, ki pripomore k boljšemu speljevanju in tudi ustavljanju zaradi keramičnih zavor. Dodatna moč, bolj odziven volan pa naredita celotno vozno izkušnjo bolj aktivno. Tako kot pri vseh modernih M avtomobilih, tudi M6 ne bo tako odziven, kot lažji in manjši modeli, vendar pa tudi 2-tonski orjak ni zaradi velikosti povzročal preveč težav.
Konec koncev, celoten poskus ni pošten, vseeno pa je to poučna in zanimiva primerjava. CSL ni ravno nekaj, čemur bi v sedanjem času rekli hiter avtomobil. Tudi ustavi se ne s podobno naglico in ne spremeni smeri tako odzivno, kot M6. Kaj torej je tako prepričljivega pri tem oldtimerju? Motor gre zelo rad na višje obrate in voznika nagradi z izjemnim zvokom, kateremu se M6 s svojo digitalno čarovnijo ne bo nikoli niti približal. CSL je bil ustvarjen v letih, ko je M oddelek bil še precej manj razvit. Vendar zvok je čistokrvno nemški, kristalno čist, močen bavarski karakter. Davnega leta 1972 so namreč izdelali le 252 primerkov, model na testu je imel prevoženih samo 22,200 kilometrov, njegova vrednost pa se giba okoli 300.000,00 dolarjev in to je kar precejšna vsota denarja. Tako, kot M6, tudi CSL ni bil ravno ustvarjen za vožnjo po takšnih ovinkih, vseeno pa tako vznemirljive vožnje ne dobimo pri nobenem modernem avtomobilu.
Torej, štirideset let kasneje dobimo M6. Kateri je boljši? Ne moremo reči, da je M6 samo za las boljši, saj na papirju premaga CSL v vsakem pogledu. Tudi kar se tiče užitka v vožnji, ki ga ljudje velikorat pripisujejo starejšim modelom, je M6 precej zadovoljiv. Kar se tiče CSL-ja pa je takole. Že tistih prvih nekaj metrov pomeni popolnoma drugačno izkušnjo, takšno, ki se je ne da primerjati z modernimi vozili, to je dejstvo. Vse je tako avtentično in odkrito. Ljudje pa delujemo tako, da vedno želimo nekaj, česar nimamo. Moderni avtomobili imajo varnost, napredno tehnologijo, vendar nekaj na starem 3,0 CSL enostavno pritegne pozornost. Zato je tukaj zmagovalec 1972 3,0 CSL. Njegova unikatnost pretehta celoten moderni napredek. Je takšen avtomobil, s katerim bi se človek rad postaral in ga kasneje predal mlajši generaciji v družini.
In kar je najbolj pomembno, je vozilo, ki bi ga človek najraje zapeljal iz garaže na lep sončen dan.
