Mini ima v svoji ponudbi kar nekaj različnih modelov. Prava zabava se začne z modelom Cooper S, John Cooper Works pa celotno izkušnjo postavi na povsem novo raven. Z gokartom sem se zato odpravil tja, kamor sodi - na pravo gokart stezo!

Minijeva vozila veljajo za prave male šarmerje in na cestah še vedno privabljajo veliko pogledov. Kljub imenu “Mini” so ta vozila v zadnjih letih dimenzionalno precej zrasla. A to je pač davek, ki ga napredek v avtomobilizmu terja. Poleg velikosti pa vozila pridobivajo tudi na moči in tako angleški šarmer z nemškim drobovjem lahko za svojo relativno majhno zasnovo prejme veliko moči. In prav slednje ponuja MINI JCW, ki tehta 1290 kilogramov, ponuja pa kar 231 konjskih moči in 320 Nm navora. Tak zabaven “gokart” si zato zasluži prav posebno zaprto gokart stezo.

Takšen avtomobil je seveda moč preizkusiti tudi na javnih cestah, kar pa je lahko nevarno tako za voznika kot za soudeležene v prometu. Kar presega mejo varnega, je pač potrebno preseliti na zaprto progo. In prav to sem storil tudi sam. Ko sem s pritiskom na gumb Start/Stop prvič zagnal motor, me je kar zmrazilo, saj je Mini iz svojega štirivaljnega motorja in odličnega izpušnega sistema globoko zarohnel. Seveda je takoj za vžigom motorja sledilo izbiranje voznega načina v najbolj zabaven način; Sport. Presenetilo me je spremno besedilo, ki pravi: “Maksimalen gokart občutek”. Takoj sem vedel, kaj storiti. Zavrtel sem telefonsko številko Prokartinga pri letališču Brnik in se dogovoril za prost termin.

BMWBLOG - BMW TEST - MINI John Cooper Works - JCW - zunanjost (5)

Nestrpno sem pričakoval dan, ko se bom lahko bolj svobodno zapeljal po in ob progi karting steze. Seveda Mini JCW že v osnovi in na javni cesti ponuja veliko užitkov, saj je poskočen in predvsem zelo lepo brbota, poka in iz izpušnih cevi spušča takšne in drugačne zanimive zvoke. Da gre za pravega gokarta, me je spominjalo trdo podvozje, ki me je opomnilo na vsako nepravilnost na naših cestah, temu istemu podvozju pa sem bil zelo hvaležen v hitrih zavojih, saj je avtomobil držalo na cesti brez večjega nagibanja in je bila vožnja skozi zavoje tako resnično precizna. Ko sem menil, da sem videl vse, kar JCW zmore, pa je prišel na vrsto veseli dan, dan, ko sem lahko zapeljal na zaprto karting progo.

Pripravljen sem na startu. Motor je ogret na delovno temperaturo. Menjalnik je v ročnem načinu. Pretikanje v vozni način Sport. Rohnenje postane globlje, ob pritisku na stopalko za plin pa JCW močno poči. 3, 2, 1, START! Gume ne vzdržijo velike moči, ki jo JCW premore in zato ob zdrsu sprednjih koles iz sebe spustijo bojni krik. Spet dobijo oprijem, “gokart” silovito pospeši in že je čas za zaviranje. Pritisk obvolanske ročice menjalnika. Zavore so suverene in z lahkoto ustavljajo relativno nizko težo avtomobila. Držim se dirkaške linije, pnevmatike se v zavojih resnično trudijo, a nekako vzdržijo. Plin, zavora, plin, zavora… in skozi ciljno črto! Seveda en krog ni zadoščal, zato sem si tudi v naslednjih nekaj krogih dal duška.

Po končanem dirkanju sem malemu “gokartu” dal čas za oddih. Motor se je veselo hladil, prav tako zavore, jaz pa sem v udobni športni notranjosti, v odličnih sedežih z bočno oporo, užival ob pogledu na dirkališče, kjer so se za najboljši čas borili obiskovalci gokart steze, hkrati pa podoživljal odlično izkušnjo, za katero je poskrbel športni JCW. Med opazovanjem sem premišljeval, kako zelo okreten je bil na progi, saj se je po razmeroma ozki progi peljal brez večjih problemov. Šele takrat sem resnično spoznal, zakaj je njegovo drugo ime tudi gokart. Je okreten, deluje lahkotno, pospeški pa so presenetljivo odločni. Pravzaprav so boljši od malih gokartov, ki so se podili po dirkališču.

Tudi vsi obiskovalci so si pasli oči na najmočnejšem predstavniku družine Mini, ki je že navzven izražal svojo angleško šarmantnost z mogočnim pridihom športnosti, ob zagonu motorja pa je z rohnenjem svojo športnost še dodatno potrdil. Obiskovalci so se ob pokanju zdrznili in občudovali zverino ter podajali komentarje: “Kok je hud!” in “Tole ima okrog 230 konjev, pa poglej, kako je majhen!”. Nekateri so celo želeli videti notranjost, spraševali so po ceni ter voznih lastnostih, malega športnika z darom glasnega pokanja pa se kar niso mogli nagledati. Ob odhodu iz dirkališča so mnoge glave sledile pokajočemu Miniju in ga spremljale s poželjivimi očmi.

BMWBLOG - BMW TEST - MINI John Cooper Works - JCW - notranjost (15)

Mene je na srečo za tisti dan čakala še pot do doma in sem zato v čudoviti zvočni kulisi in udobni notranjosti lahko užival še naslednje pol ure. Pod vprašanje sem postavil le odličen zvočni sistem Harman/Kardon, ki ga v času testiranja pokajočega Minija skoraj nisem koristil. Kako bi ga le ob tako lepih simfonijah, ki so prihajale iz izpušnega sistema! Vsako speljevanje in hitro pretikanje prestav je iz zadnjih dveh cevi izvabilo občudovanja vreden zvok in zato pot domov vsekakor ni bila dolgočasna. Kljub noro divji vožnji na dirkališču me je pred ugašanjem motorja presenetilo še eno dejstvo – poraba. Ta se je ustavila pri 10, 6 l/100 km, kar je za športno vožnjo z 2,0-litrskim štirivaljnikom in kar 231 konjskimi močmi ter 320 Nm navora resnično malo. Spet so se mi porajala nova vprašanja. Je to optimalen mali športnik? Veliko opreme, udobna notranjost, športno podvozje, močan motor, predvsem pa glasno rohnenje ter pokanje …

Avto Aktiv v Trzinu, ki nam je za teden dni izročil ta primerek, želi za novega nekaj več kot 40 tisočakov, kar se zdi sprva kar precej, vendar ob bogatem seznamu opreme in spoznanju, kako odličen je motor, ugotovimo, da je cena za takšen majhen, praktičen in zabaven športen avtomobil relativno povprečna. Seveda pa ob nakupu takšnega avtomobila igrajo čustva. Mini je pač avtomobil poln elegance, detajlov in odličnih voznih lastnosti in JCW je vrhunec tega, kar znamka trenutno ponuja. In ta vrhunec si zasluži odličje.

Fotograf: Jan Gregorin

PUSTITE KOMENTAR

Please enter your comment!
Prosimo, vnesite svoje ime

*

code